Germaine de Staël

Anne Louise Germaine de Staël-Holstein (francosko [an lwiz ʒɛʁmɛn də stal ɔlstajn]; rojena Necker), splošno znana kot Madame de Staël (francosko [madam də stal]), francoska pisateljica in politična teoretičarka, * 22. april 1766, Pariz, † 14. julij 1817, Pariz.

Bila je hči bankirja in francoskega finančnega ministra Jacquesa Neckerja in Suzanne Curchod, vodilne ''salonnière''. Bila je glas zmernosti v francoski revoluciji in napoleonski dobi do francoske obnove. Bila je prisotna na Generalnih stanovih leta 1789 in na Deklaraciji o pravicah človeka in državljana leta 1789. Njeno intelektualno sodelovanje z Benjaminom Constantom med letoma 1794 in 1810 ju je naredilo za enega najslavnejših intelektualnih parov svojega časa. Prej kot drugi je odkrila Napoleonov tiranski značaj in načrte. Dolga leta je živela kot izgnanka – najprej med vladavino terorja in kasneje zaradi osebnega preganjanja s strani Napoleona.

V izgnanstvu je postala središče skupine Coppet s svojo neprekosljivo mrežo stikov po Evropi. Leta 1814 je eden od njenih sodobnikov opazil, da se »tri velike sile borijo proti Napoleonu za dušo Evrope: Anglija, Rusija in Madame de Staël«. Znana kot duhovita in briljantna sogovornica, pogosto oblečena v drzne obleke, je spodbujala politično in intelektualno življenje svojega časa. Njena dela, bodisi romani, potopisna literatura ali polemike, ki so poudarjala individualnost in strast, so trajno zaznamovala evropsko misel. De Staël je razširila pojem romantike z njegovo večkratno uporabo. V Wikipediji